Včasih se v poslovnem, izobraževalnem ali celo vsakdanjem svetu zgodi, da potrebujemo tolmača in tolmačenje. Ste se kdaj vprašali, kaj to pravzaprav pomeni? Tolmačenje je dejansko proces prenašanja sporočil oz. sporazumevanja/komunikacije in pomeni prenos jezika – znakovnega ali govorjenega. Poznamo več vrst tolmačenj: simultano, konsekutivno, konferenčno, telefonsko tolmačenje in šepetanje. Tolmačenje opravlja tolmač. Tolmač je oseba, ki pretvori izraz iz enega jezika v drugega, pri tem pa upošteva namen in slog komunikacije. Najbolj znani so verjetno sodni tolmači, ki prevajajo na sodišču, ker je tako zahtevalo sodišče, državni organ, pravna ali fizična oseba. Običajno se potrebuje tolmačenje raznih listin in dokumentov, kot so rojstni listi, sodni registri, potrdila o nekaznovanju, spričevala ali sklepi o dedovanju. Najbolj enostavno je tolmačenje opisati z dvema besedama: razlaga in pojasnjevanje. Tolmač torej prevaja in razlaga hkrati, iz izvornega v ciljni jezik želi stvari predstaviti tako, da so jasne.
Simultano tolmačenje je zelo zahtevna, a najučinkovitejša vrsta tolmačenja, saj se dogaja istočasno, ali z zelo majhnim zamikom, kot se dogaja prvo sporočilo iz izhodiščnega sporočila, ki ga govoreči sporoča drugim. Tu želi tolmač torej čimhitreje prevesti iz izvornega v ciljni jezik, medtem ko sporočevalec še vedno govori, kar je izjemno težka naloga. Običajno, če se le da, tolmač simultanega tolmačenja sedi v zvočno izoliranem prostoru. Simultano tolmačenje torej zahteva posebno opremo, ki je običajno sestavljena iz zvočno izoliranega prostora (kabine), slušalk in mikrofona. Tolmač torej lahko jasno vidi osebo, po kateri se ravna, ko tolmači, njegovi poslušalci pa preko slušalk poslušajo njegovo govorjenje. Simultano prevajanje je pogosta metoda pri tolmačih znakovnega jezika.
Konsekutivno tolmačenje se zgodi po govoru prvega sporočevalca. Tolmač stoji poleg in si sproti zapisuje stvari, med potekom govora. Govor je zato razdeljen na različne dele, med katerimi je tihi premor oziroma presledek, da v tem času lahko tolmač zapisano tudi prevede in prenese naprej. Konsekutivno tolmačenje se deli na kratkega ali dolgega. Pri kratkem konsekutivnem tolmačenju se tolmač zanaša na svoj spomin, pri dolgem konsekutivnem tolmačenju pa si tolmač torej dela zapiske in si beleži besede. Kateri način tolmačenja si izberete, je stvar dogovora.
Telefonsko tolmačenje je redkejše oblika tolmačenja, pri kateri se tolmač prilagaja poteku dogodka, običajno telefonskemu pogovoru. Tu se običajno pojavi osnovna oblika konsekutivnega tolmačenja, z nekaj ustreznimi prilagoditvami.
Konferenčno tolmačenje je zelo podobno telefonskemu tolmačenju. Je sicer manj pogosta oblika tolmačenja, ima pa enake lastnosti kot telefonsko.
Šepetanje
Šepetanje je dejansko vrsta prej opisanega konsekutivnega ali simultanega tolmačenja, le s to razliko, da je komunikacija tišja – tolmač namreč šepeta, saj le določeni poslušalci potrebujejo tolmačenje v želeni jezik, ne da bi pri tem ovirali druge.
Tolmačenje se pogosto potrebuje v poslovnih in izobraževalnih sistemih. Področja delovanja tolmačev je tako lahko na različnih področjih, kot so recimo:
- pravo,
- medicina,
- politika in meddržavni odnosi,
- gradbeništvo in strojništvo,
- šport in kultura;
- oglaševanje in trženje;
- turizem;
- ekonomija;
Tolmači Prevajalske akademije so odlični, vrhunsko usposobljeni in poznavalci marsikaterih jezikov. Vajeni so posebnosti tega dela in različnih kombinacij, ki jih tolmačenje zahteva, zato nas le kontaktirajte, če nas potrebujete.
Trackbacks/Pingbacks