Izraz letna odmera dohodnine označuje davek od dohodkov, obračunan na letni ravni, pri čemer za dohodek velja vsak prihodek. Razen tistih, navedenih med izjemami Zakona o dohodnini. (LINK: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697) Mednje sodijo dediščina, dobitki s strani iger na srečo, otroški dodatek, določene oblike pomoči in subvencij itn. Se pa odmera dohodnine razlikuje glede na to, ali je oseba rezident ali nerezident Republike Slovenije, kar seveda vpliva na morebitno vračilo dohodnine. Od tega pa je navsezadnje odvisna tudi priprava dokumentacije.
A preden se posvetimo konkretnejšim nasvetom za vračilo dohodnine nerezidentu razčistimo večno dilemo o tem, kdo velja za rezidenta in kdo za nerezidenta Republike Slovenije. Rezident Republike Slovenije je vsak z uradno prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji oziroma vsak, ki živi izven Slovenije zaradi službe v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali pa se nahaja na mednarodni misiji. Enako velja za zakonca in vzdrževane družinske člane pravkar opisanega javnega uslužbenca. Ker pa se v tem prispevku osredotočamo na skupino ljudi, ki so državljani tretjih držav, naj ta poenostavljena razlaga zadostuje.
Kdo je državljan tretje države oziroma nerezident Republike Slovenije?
Na splošno velja, da za nerezidente Republike Slovenije štejemo vse brez stalnega prebivališča v Sloveniji. Ker pa je vračilo dohodnine nerezidentu vendar nekoliko kompleksnejše, si oglejmo tudi druge postavke, ki določajo nerezidente in vplivajo (tudi) na vračilo dohodnine; za tujce namreč veljajo drugačni kriteriji kakor za rezidente Slovenije.
• Oseba opravlja diplomatsko ali konzularno delo v Sloveniji (enako velja za njegovega zakonca in vzdrževane družinske člane).
• Oseba v Sloveniji biva zaradi študija ali zdravljenja.
• Oseba ima v Sloveniji (izključno) ekonomske interese in tekom posameznega koledarskega leta v državi preživi manj kakor 183 dni.
Slednje je za vračilo dohodnine nerezidentu, pripravo dokumentacije in morebiten sodni prevod potrdil izjemno pomemben podatek. Kajti če je rezident Republike Slovenije dolžan poravnati dohodnino iz dohodka z virom v Sloveniji in izven meja Slovenije, je nerezident zavezan plačilu dohodnine izključno za dohodke, pridobljene v Sloveniji. Kateri so ti, določa Zakon o dohodnini.
Kdaj vložiti zahtevek za vračilo dohodnine nerezidentu?
Vzemimo za primer poklicnega voznika tovornjaka ali gradbenega delavca. Ta dela v Sloveniji, vendar ni njen rezident, saj na območju Republike Slovenije preživi manj od 183 dni znotraj koledarskega leta, pogosto imenovanega davčno leto. Ta delavec ima torej stalno prebivališče prijavljeno v drugi, matični državi, vendar je kot delavec z dohodkom, katerega vir je v Sloveniji, zavezan plačilu dohodnine. In takšnega delavca bo nedvomno zanimalo vračilo dohodnine nerezidentu.
Denimo, da ta prihaja iz Bosne in Hercegovine ali Srbije in je, kot omenjeno, zaposlen v Sloveniji. V izogib dvojnega obdavčenja je njegova matična država sklenila pogodbo s Slovenijo.
Delodajalec namreč lahko izplača delavcu dohodek in pri tem davek obračuna po nižji stopnji. Ali ga celo ne obračuna, temveč to stori šele po prejetem potrjenem zahtevku s strani davčnega urada. Gre za dokaj neroden postopek, ki lahko pripelje do nevšečnosti, zaradi česar večina vendar izbere drugo možnost. Gre za vračilo dohodnine nerezidentu oziroma vračilo preplačanega davka.
Ali tovrstno uveljavljanje zahteva sodne prevode dokumentov?
Vračilo dohodnine za tujce je mogoče uveljavljati na predpisanih obrazcih. Obrazci, potrebni za vračilo dohodnine nerezidentu so objavljeni na spletni strani FURS-a. Pri tem bo FURS vsekakor zahteval določena dokazila, v zvezi z rezidentstvom, kot so:
- Potrdilo o rezidentstvu matične države.
- Potrdilo o stalnem bivališču.
- Plačilni listi za obdobje, na katero se nanaša zahtevek po vračilu dohodnine nerezidentu.
- Pogodba o zaposlitvi.
Pomembno se je zavedati, da je zahtevek za vračilo dohodnine nerezidentu uradni dokument in da je v Sloveniji za uradni jezik razglašena slovenščina. Iz tega sledi, da oddaja kateregakoli dokumenta zahteva sodni prevod, pri čemer ni pomembno, ali gre za južnoslovanski (hrvaški, srbski, bosanski, makedonski) ali kakšen drug slovanski (slovaški, češki, poljski) ali celo katerega od drugih jezikov, denimo albanskega.
Pri tem vam lahko pomaga naša Prevajalska akademija, saj smo strokovno usposobljeni prav za sodne prevode. Še pomembneje pa je vedeti, da vam lahko pomagamo tekom celotnega postopka, kajti priprava dokumentacije nam je vse prej kako tuja.
Vas zanima več informacij o tem, kakšen je postopek za vračilo dohodnine nerezidentu? Kontaktirajte nas in svetovali vam bomo glede priprave dokumentacije ter vam obenem priskrbeli ustrezne sodne prevode, na podlagi katerih bo davčna služba lahko obravnavala vaš zahtevek.
V Prevajalski akademiji smo specializirani za sodne prevode uradnih dokumentov, vključno z dokumentacijo za vračilo dohodnine nerezidentu.